Spet odkrit del polpretekle zgodovine
Ljudje so sprejemljivi za odkrivanje nepoznanega, tudi še neizrečenega. Odsev tega je bila mnogoštevilna udeležba ljudi - slovensko in nemško govorečih - sinoči v prostorih Zveze-Bank v Celovcu, ko sta Wilhelm Baum in Peter Gstettner predstavila novi knjigi. | | | | | | | | | | | | | Vsebine, ki jih v novih knjig razčlenjujeta zgodovinar Wilhelm Baum in dolgoletni profesor za pedagogiko na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Peter Gstettner zdaleč presegajo to, kar bi imenovali ohranjanje zgodovinskega spomina. Tako Gstettner že v naslovu knjige "Erinnern an das Vergessen" napoveduje, da gre za "spomin na pozabljeno", na opominjanje, da je v koroškem spominu še mnogo sivih lis zgodovine. Vsak o svojih izhodiščih znanstveno-raziskovalnega dela sta spregovorila sinoči v prostorih Zveze-Bank v Celovcu. Jutri, v sredo ob 19. uri bosta knjigi predstavila še v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. | | | | |
| | | | | | | Konec meseca junija je bila v prostorih Zveze-Bank v Celovcu predstavitev prvih dveh delov slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske. Včeraj je predsednik upravnega odbora Zveze-Bank Feliks Wieser razložil, zakaj Zveza-Bank kot deželna organizacija slovenskih kreditnih in blagovnih zadrug na dvojezičnem ozemlju prireja večer, kot je bil sinočnji.
| | | | | | | | | | | | 
| | Pogovor z avtorjema je vodila Sonja Kert-Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze. O avtorjih, ki oba nista Korošca, pa pri svojem znanstveno-raziskovalnem delu namenjata pozornost Koroški, je Sonja Kert-Wakounig dejala, da imata pogled z distance z znanstvenim ozadjem.
| | | | | | | | | | | | | | Treba se je spominjati, treba je opominjati, je pribila moderatorka Sonja Kert-Wakounig. To pa je bila tudi že iztočnica za sogovornika Petra Gstettnerja in knjigo "Erinnern an das Vergessen". Iz knjige in njegovega dela je razvidno, da gre za več, kot ohranjanje zgodovinskega spomina. Tudi o spravi, o kateri je govorila Sonja Kert-Wakounig, je spregovoril dolgoletni profesor za pedagogiko na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Peter Gstettner.
| | | | | | | | | | | | | | Zgodovinar Wilhelm Baum je na Koroško prišel leta 1976. Med prvimi prizorišči so bile Sele s spomenikom obglavljenim 29. aprila 1943 na Dunaju. Odtlej se je vedno spet vračal v Sele, nazadnje je izdal kar več knjig, med drugim raziskavo "Die Freisler-Prozesse in Kärnten", nazadnje pa delno dvojezično knjigo "Na svidenje nad zvezdami!" s pismi iz upora in pregona v času nacizma.
| | | | | | | | | | | | | | Pismo Helene Igerc v knjigi "Na svidenje nad zvezdami!" je občutno podala Clara Steiner, pismo Ivana Dovjaka pa prepojeno s sočutjem Livija Marko-Wieser. Glasbeno sta večer oblikovali Mira Gregorič na violini in Angelika Kos na kitari. In so bili diskusijski prispevki, iz katerih je prevevalo strinjanje z zgodovinarjem in založnikom Wilhelmom Baumom, ki je pozval zbrane: "Postanite aktivni!"
| | | | | | | |
http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/stories/157887/
Erinnern an das Vergessen und allerletzte Briefe "kitab" legt Briefe von Kärntner NS-Opfern vor. "Liebes Kind, ich hoffe auch immer, dass wir uns bald wieder sehen, tu Dich trösten und mach dir nicht soviel Kummer wegen mir. Ich will, dass du gesund bleibst. Das Schicksal lenkt und Gott denkt. Abertausend Bussi Deine Mutter". Solches schrieb die 43-jährige Villacherin Hildegard Bucher im April 1945 an ihre Tochter Erna. Kurz darauf starb die NS-Widerstandskämpferin im KZ-Ravensbrück an "Typhus", wie die offizielle Todesursache lautete. Der Historiker Wilhelm Baum hat unter Mitarbeit der Gedenk-Pioniere Hans Haider, Vinzenz Jobst und Gerti Malle 131 Schreiben aus dem KZ, Gefängnis und der Verbannung zusammengetragen und diese in der Publikation "Auf Wiedersehen über den Sternen! Na svidenje nad zvezdami" zugänglich gemacht. Wie der Buchtitel verrät, handelte es sich bei den meisten NS-Opfern um Angehörige der Kärntner Minderheit, die sich zum Teil in "letzten Worten" von ihren Liebsten verabschiedeten. Die Veröffentlichung der großteils bewegenden Briefe gibt bestürzende und sehr persönliche Einblicke in eines der dunkelsten Kapitel der heimischen Geschichte. Dessen jahrzehntelange wissenschaftliche Vernachlässigung verdeutlicht nicht zuletzt Peter Gstettners Buch "Erinnern an das Vergessen", in welchem der Klagenfurter Universitätsprofessor die heimische "Gedenkstättenpädagogik und Bildungspolitik" unter die Lupe nimmt. Beide Bücher des kitab-Verlags werden dieser Tage präsentiert. Präsentationen: 12.12., 18 Uhr: Zveza Bank Klagenfurt; 14.12., 19 Uhr, Bildungshaus Tainach/Tinje; 15.12., 19 Uhr: Landhausbuchhandlung Klgft. ERWIN HIRTENFELDER |
